8. SEPTEMBER – 12. OKTOBER 2025
Ob zavedanju, kako pomembno je branje za zdrav, uspešen razvoj otrok in mladih ter ob sočasnem spremljanju zaskrbljujočih rezultatov različnih raziskav, ki pričajo o slabi bralni pismenosti slovenskih otrok, se pridružujemo pobudi Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, Bralnega društva Slovenije, Andragoškega centra Slovenije in Javne agencije za knjigo RS:
K vsakodnevnemu desetminutnemu branju spodbujamo VSE - tudi odrasle, ki so s knjigo v roki lahko najboljši zgled in vodnik pri vzgoji vseživljenjskih bralcev.
BRANJE je za MOŽGANE to,
kar je telovadba za telo.
Branje aktivira različna možganska področja, s čimer deluje kot odličen trening za možgane. Vse bolj pa je znano tudi dejstvo, da je redna miselna stimulacija, kot je tudi branje, ključna za dolgoročno ohranjanje kognitivnih sposobnosti ter zdravja možganov.
Mehanizmi pozitivnega vpliva branja na možgane
Spodbujanje nevroplastičnosti – Redno branje prispeva k oblikovanju novih povezav med živčnimi celicami in krepitvi obstoječih, kar zmanjšuje tveganje za upad v miselnih sposobnostih in za razvoj nevrodegenerativnih bolezni.
Povečanje kognitivne rezerve – Možgani, ki so redno izpostavljeni intelektualnim izzivom, razvijejo večjo odpornost na kognitivni upad, saj sčasoma zgradijo t.i. kognitivno rezervo. Posamezniki z večjo kognitivno rezervo so bolj odporni na kognitivni upad, tudi v primeru poškodb ali kroničnih stresorjev.
Zmanjševanje stresa in izboljšanje čustvenega zdravja – Branje ni le intelektualna, temveč tudi sprostitvena dejavnost, ki zmanjšuje stres in posledično ugodno vpliva na možgansko zdravje.
Izboljšanje koncentracije, spomina in jezikovnih sposobnosti – Branje spodbuja osredotočenost, krepi delovni spomin ter izboljšuje izvršilne funkcije. Hkrati širi besedni zaklad in prispeva k boljši sposobnosti izražanja ter razumevanja jezika.
Dolgoročni vpliv branja na kognitivno zdravje
Raziskave potrjujejo, da redno branje pomembno prispeva k dolgoročnemu ohranjanju kognitivnega zdravja. Študija, ki je 14 let spremljala skoraj 2000 posameznikov, je pokazala, da so tisti, ki so več brali, imeli v starosti boljše miselne sposobnosti [1]. Čeprav je bralna sposobnost povezana z izobrazbo v mladosti, so raziskovalci ugotovili, da branje prinaša kognitivne koristi ne glede na stopnjo formalne izobrazbe. Največjo korist na goldi rok so imeli celo posamezniki z nižjo stopnjo izobrazbe, kar nakazuje, da lahko redno branje služi kot zaščitni dejavnik proti kognitivnemu upadu pri vseh skupinah prebivalstva.
Kaj pa razlika med tiskanim in digitalnim branjem?
Raziskave kažejo, da digitalno branje na družbenih omrežjih, kot so klepeti in spletne diskusije, ki pogosto vključujejo kratka in neformalna besedila, ne prinaša enakih kognitivnih koristi kot branje tiskanih knjig, revij in časopisov. Po drugi strani pa informativno digitalno branje, kot je uporaba e-knjig in spletnih člankov, nima izrazito negativnega vpliva. Ključna težava digitalnega branja je prisotnost številnih motečih dejavnikov, kot so obvestila, večopravilnost in preklapljanje med različnimi vsebinami, kar zmanjšuje sposobnost osredotočenega branja in globokega razumevanja. Za optimalne kognitivne koristi je priporočljivo kombinirati tiskano in digitalno branje, pri čemer se je treba izogibati fragmentiranemu in površnemu branju, značilnemu za digitalne platforme, ki spodbujajo krajšo pozornost in zmanjšujejo poglobljeno procesiranje informacij.
Viri:
Tisa Pavlovčič, T. (2025). Branje in njegov vpliv na zdravje možganov. Kogis- Meritev zdravja možganov. https://www.kogis.si/blog/branje-in-njegov-vpliv-na-zdravje-mozganov
[1] Chang, Y. H., Wu, I. C., & Hsiung, C. A. (2021). Reading activity prevents long-term decline in cognitive function in older people: evidence from a 14-year longitudinal study. International psychogeriatrics, 33(1), 63–74. https://doi.org/10.1017/S1041610220000812
