12. mar. 2026

VŠOLOSTRIP!

 

V Sloveniji obstaja več kot 500 osnovnošolskih knjižnic. Mnoge od njih otrokom predstavljajo prvi stik s knjigami, tudi takim, ki doma knjig nimajo. Morda njihovi starši ali skrbniki ne berejo, morda se jim zdijo knjige potrata, morda si jih ne morejo privoščiti. Šolske knjižnice so portali za vstop v domišljijske svetove, izviri znanja, spoznavanja drugih kultur in običajev, potni list za potovanja okrog sveta ... pa tudi zatočišče, pribežališče – in komu verjetno tudi drugi dom.

Kot je obvezna osnovna šola, bi moralo biti obvezno tudi, da si v šolski knjižnici poleg vsega drugega čtiva lahko izposodiš tudi – strip. Otroci vendar morajo imeti dostop do stripov v slovenščini! In sicer vsi, ne glede na to, iz kakega okolja prihajajo, kakšne so njihove razmere doma, kdo okrog njih bere, kdo ne ... ni pomembno.

In tako so se v založbi Vige vage knjige odločili ukrepati. Morda se res ne da pomagati vsem, vsaj komu pa lahko. Vse raziskave kažejo, da bere vedno manj ljudi, in vemo tudi, da (posebej med mladimi) vedno več teh, ki berejo, bere v angleščini. Ta trend je treba ustaviti – nujno jim je ponuditi kvalitetno čtivo v slovenščini. In sploh: kako naj pričakujemo porast bralk in bralcev v odrasli dobi, če jih izgubljamo v otroški?

Trdno verjamemo, da je strip neprekosljiv most do branja. Prepričani smo, da je lahko v izjemno pomoč pri vzgoji multimodalne pismenosti. A da bi lahko deloval, je treba do njega priti.

Zato so se odločili, da morajo besedam slediti tudi dejanja. Akcija, skratka! 

Akcija se imenuje VŠOLOSTRIP! 

/To je ena beseda, prosim, in izgovarja se tudi tako – kot ena beseda./😀

Letos bodo izdali 6 otroških stripov in odločili so se, da jih vsakič 100 podarijo, in sicer stotim šolskim knjižnicam po državi

Z velikim navdušenjem sporočamo, da se je TUDI NAŠA ŠOLSKA KNJIŽNICA uspešno pridružila projektu VŠOLOSTRIP!

5. mar. 2026

PRVI NACIONALNI DAN BRANJA (5. marec 2026)

Na pobudo Ministrstva za kulturo je vlada RS v letu 2026 razglasila nacionalni dan branja. 

                       Odslej ga bomo praznovali vsako leto 5. marca.

Datum je bil izbran v spomin na rojstni dan dr. Mance Košir, izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja, ki je s svojim življenjem in delom povezovala ustvarjanje besedil, spodbujanje branja ter raziskovanje bralnih praks. Njena zapuščina simbolno uteleša pomen branja kot osebne potrebe, kot prostora dialoga in kot temelja vključujoče družbe.

Letos smo v našem knjižničnem sistemu izbrskali učence-bralce, ki so si od septembra 2025 do 5. marca 2026 izposodili največ knjig (v njihovem oddelku) in jim podarili knjižno nagrado.


Dogodek smo objavili v DOGODKOVNIKU 2026 Andragoškega centra Slovenije.

SURS: "Predlani je poklic pisatelja opravljalo skoraj 300 delovno aktivnih prebivalcev, nekaj več kot 1.400 založnikov pa je izdalo skoraj 5.300 tiskanih knjig in brošur. V 58 splošnih knjižnic je bila včlanjena skoraj petina prebivalcev Slovenije."

8. sep. 2025

NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA (8. SEPTEMBER – 12. OKTOBER 2025)


Nacionalni mesec skupnega branja 2025

8. SEPTEMBER – 12. OKTOBER 2025

Ob zavedanju, kako pomembno je branje za zdrav, uspešen razvoj otrok in mladih ter ob sočasnem spremljanju zaskrbljujočih rezultatov različnih raziskav, ki pričajo o slabi bralni pismenosti slovenskih otrok, se pridružujemo pobudi Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, Bralnega društva Slovenije, Andragoškega centra Slovenije in Javne agencije za knjigo RS:

10 minut za branje na dan

K vsakodnevnemu desetminutnemu branju spodbujamo VSE - tudi odrasle, ki so s knjigo v roki lahko najboljši zgled in vodnik pri vzgoji vseživljenjskih bralcev.

BRANJE je za MOŽGANE to, 

kar je telovadba za telo.


Branje aktivira različna možganska področja, s čimer deluje kot odličen trening za možgane. Vse bolj pa je znano tudi dejstvo, da je redna miselna stimulacija, kot je tudi branje, ključna za dolgoročno ohranjanje kognitivnih sposobnosti ter zdravja možganov.

Mehanizmi pozitivnega vpliva branja na možgane

  1. Spodbujanje nevroplastičnosti – Redno branje prispeva k oblikovanju novih povezav med živčnimi celicami in krepitvi obstoječih, kar zmanjšuje tveganje za upad v miselnih sposobnostih in za razvoj nevrodegenerativnih bolezni.

  2. Povečanje kognitivne rezerve – Možgani, ki so redno izpostavljeni intelektualnim izzivom, razvijejo večjo odpornost na kognitivni upad, saj sčasoma zgradijo t.i. kognitivno rezervo. Posamezniki z večjo kognitivno rezervo so bolj odporni na kognitivni upad, tudi v primeru poškodb ali kroničnih stresorjev.

  3. Zmanjševanje stresa in izboljšanje čustvenega zdravja – Branje ni le intelektualna, temveč tudi sprostitvena dejavnost, ki zmanjšuje stres in posledično ugodno vpliva na možgansko zdravje.

  4. Izboljšanje koncentracije, spomina in jezikovnih sposobnosti – Branje spodbuja osredotočenost, krepi delovni spomin ter izboljšuje izvršilne funkcije. Hkrati širi besedni zaklad in prispeva k boljši sposobnosti izražanja ter razumevanja jezika.

Dolgoročni vpliv branja na kognitivno zdravje

Raziskave potrjujejo, da redno branje pomembno prispeva k dolgoročnemu ohranjanju kognitivnega zdravja. Študija, ki je 14 let spremljala skoraj 2000 posameznikov, je pokazala, da so tisti, ki so več brali, imeli v starosti boljše miselne sposobnosti [1]. Čeprav je bralna sposobnost povezana z izobrazbo v mladosti, so raziskovalci ugotovili, da branje prinaša kognitivne koristi ne glede na stopnjo formalne izobrazbe. Največjo korist na goldi rok so imeli celo posamezniki z nižjo stopnjo izobrazbe, kar nakazuje, da lahko redno branje služi kot zaščitni dejavnik proti kognitivnemu upadu pri vseh skupinah prebivalstva.

Kaj pa razlika med tiskanim in digitalnim branjem?

Raziskave kažejo, da digitalno branje na družbenih omrežjih, kot so klepeti in spletne diskusije, ki pogosto vključujejo kratka in neformalna besedila, ne prinaša enakih kognitivnih koristi kot branje tiskanih knjig, revij in časopisov. Po drugi strani pa informativno digitalno branje, kot je uporaba e-knjig in spletnih člankov, nima izrazito negativnega vpliva. Ključna težava digitalnega branja je prisotnost številnih motečih dejavnikov, kot so obvestila, večopravilnost in preklapljanje med različnimi vsebinami, kar zmanjšuje sposobnost osredotočenega branja in globokega razumevanja. Za optimalne kognitivne koristi je priporočljivo kombinirati tiskano in digitalno branje, pri čemer se je treba izogibati fragmentiranemu in površnemu branju, značilnemu za digitalne platforme, ki spodbujajo krajšo pozornost in zmanjšujejo poglobljeno procesiranje informacij.


Viri:

Tisa Pavlovčič, T. (2025). Branje in njegov vpliv na zdravje možganov. Kogis- Meritev zdravja možganov. https://www.kogis.si/blog/branje-in-njegov-vpliv-na-zdravje-mozganov

[1] Chang, Y. H., Wu, I. C., & Hsiung, C. A. (2021). Reading activity prevents long-term decline in cognitive function in older people: evidence from a 14-year longitudinal study. International psychogeriatrics33(1), 63–74. https://doi.org/10.1017/S1041610220000812